Terapevtska prehranska dopolnila in profilaktični dodatki

V tretjo kategorijo prehranskih dopolnil za športnike spadajo t.i. terapevtska prehranska dopolnila in profilaktični dodatki. Glavni predstavniki te skupine so vitamini in minerali, pri katerih lahko pride do pomanjkanja pri športnikih zaradi povečane treninške obremenitve in nezadostnega prehranskega vnosa, obenem pa imajo določena dopolnila sposobnost modulacije vnetnih procesov in lahko pomagajo pri celjenju poškodb.

Čeprav so v zadnjem času manj popularni pri športnikih, iz bazičnih znanstvenih raziskav vemo, da so vitamini in minerali nujno potrebni za delovanje fizioloških procesov in tako imajo že sami po sebi ergogeni učinek. Tesno so povezani z delovanjem encimov, ki katalizirajo biokemijske reakcije, s pomočjo katerih naše telo izkorišča energijo iz makrohranil (katabolizem) in jo uporablja za anabolne procese. Poleg tega igrajo vitamini in minerali strukturno, katalitično in regulatorno vlogo pri delovanju telesnih obrambnih sistemov, kot sta antioksidativni in imunski sistem.

Vsi našteti sistemi so pri športnikih dodatno obremenjeni, zato imajo fizično aktivni ljudje poleg povečanih energijskih potreb povečane tudi potrebe po mikrohranilih, ki so disproprocionalne glede na energijske potrebe.

Tipičen primer je pomanjkanje železa pri vzdržljivostnih športnikih, še posebej pri ženski populaciji. Ker je razpoložljivost železa neposredno povezana z oksigenacijo tkiv in izkoriščanjem energije, lahko zmanjšana hematološka funkcija negativno vpliva na atletsko uspešnost. Ustrezna prehranska korekcija z različnimi strategijami, med drugim tudi uporabo prehranskih dopolnil z železom, je v takih primerih pomembna intervencija pri odpravi osnovne pomanjkljivosti in izboljšanju športnikove zmogljivosti. Na podoben način lahko uporaba prehranskih dopolnil izboljša preskrbljenost organizma s kalcijem.

Pri športnikih je dodatno obremenjen tudi imunski sistem, predvsem se opaža večja pojavnost bolezni dihal, še posebej pred in po tekmovanjih v vzdržljivostnih športih. Čeprav je bil prepoznan kot ključni prehranski dejavnik (pre)nizka razpoložljivost energije (tj. količina energije, ki jo ima organizem na razpolago za fiziološke funkcije, če celokupnemu vnosu energije s hrano odštejemo porabo na treningu/tekmovanju), je dobro raziskano tudi področje dodajanja prehranskih dopolnil za lajšanje imunodepresije, ki jo povzroči vadba.

V splošnem je za podporo imunskemu sistemu koristno jemanje vitamina D, še posebej v obdobju med jesenjo in koncem pomladi, pomaga lahko tudi dodajanje cinka, v določenih situacijah pa je pragmatična in varna tudi uporaba multivitaminov. V zadnjem času se intenzivno preučuje tudi uporaba probiotikov in prebiotikov za krepitev imunskega sistema pri športnikih, vendar so učinki teh dopolnil odvisni od številnih faktorjev, predvsem od ustreznih odmerkov živih bakterij in specifičnih sevov (npr. Lactobacillus, Bifidobacterium) in zato so potrebne večje in dodatne študije, da bi lahko probiotike uvrstili med koristne za športnike.

Uporaba aminokislin za podporo imunskemu sistemu, kot sta glutamin in amino kisline z razvejano verigo (BCAA), ki se pogosto tržita za podporo treninga za pridobivanje mišične mase in okrevanje po vadbi, pa imata zaenkrat nejasno vlogo pri podpiranju imunske funkcije športnikov. Potrebno je poudariti, da je področje modulacije imunskega sistema športnikov s pomočjo prehranskih dopolnil hitro rastoče in pomembno področje, ki ga je treba spremljati, njihove prednosti in slabosti natančno preučiti in se na osnovi teže dokazov odločati za potencialno jemanje teh dopolnil.

Uporaba antioksidantov in protivnetnih snovi

Na področju prehranskih dopolnil in športne zmogljivosti je zelo zanimiva tudi uporaba antioksidantov in protivnenih sredstev. Najbolj pomembna komponenta, ki vpliva na potencialno uporabno vrednost teh dodatkov, je cilj samega obdobja trenažnega procesa ali posamezne vadbene enote.

Trening predstavlja za organizem stres, ki se na celičnem nivoju kaže kot povečan oksidativen stres in povečan vnetni odziv, zato je na prvi pogled smiselno ta stres zmanjšati s pomočjo nutracevtikov in drugih intervencij, kot je na primer uporaba ledene kopeli. Vendar pa se je treba zavedati dejstva, da je ravno ta stres nujno potreben za adapticijo organizma na stimulacijo, ki ga prinaša trening in sam napredek. Zaradi tega je uporaba teh intervencij v pripravljalnih obdobjih manj primerna, medtem ko je lahko koristna v obdobjih tekmovanj oziroma ciklih treninga, kadar je potrebna hitra regeneracija. Primer prehranskega dopolnila v tej kategoriji je vitamin C, vedno več raziskav pa je namenjeno tudi preučevanju antioksidativnih in protivnetnih lastnosti polifenolov in flavonoidov, to je fitokemikalij v rastlinski prehrani.

Zelo znana je uporaba višnjevega soka z visoko vsebnostjo antocianinov za zmanjšanje markerjev oksidativnega stresa in vnetnih markerjev pri maratoncih in pri kolesarjih, ki so več dni zaporedoma izvajali zelo visoko intenzivno vadbo. Potencialna uporabna vrednost tega dopolnila bi bila torej okrevanje po zelo dolgih in intenzivnih treningih pred maratonom, okrevanje po maratonu in tudi pri hitri regeneraciji na tekmovanjih, kjer se atleti udeležujejo več disciplin hkrati ali pri programih tekačev na srednje in dolge proge, ki v zaporednih dnevih vključuje kvalifikacije in predtekmovanja pred samim finalnih dogodkom. Druga protivnetna hranila vključujejo flavonoide, kot sta kvercetin in izvleček zelenega čaja ter ribje olje oziroma dolgoverižne omega-3 maščobne kisline.