Obstajajo dokazi, ki kažejo, da je atletska zmogljivost močno odvisna od goriva-ogljikovih hidratov, dovajanje goriva pa je odvisno od delovanja črevesja. Je črevesje torej lahko zelo podcenjen organ za športnike?

V profesionalnem kolesarstvu včasih rečejo, da je etapna dirka prav tako tekmovanje v tem, "kdo bo več pojedel". Zlasti iz maratonov in triatlonov vemo, da je hranjenje med tekmo lahko problematično, saj na teh dogodkih ni enostavno jesti in piti, še posebej pri visoki intenzivnosti. Zelo pogosto se zgodi, da športniki poročajo o želodčnih težavah, ko poskušajo s hrano dobiti dovolj energije. Možnosti so torej: manj hrane in tveganje, da vam zmanjka energije in postanete dehidrirani, ali več hrane in tveganje za razdražen želodec. Optimalen pristop je nekje na sredini, kjer uravnavate vnos in udobje želodca. Vendar pa obstaja še en pristop, ki bi lahko deloval. Črevesje je zelo prilagodljiv organ in ga je mogoče »trenirati« na podoben način, kot treniramo mišice.

Trening črevesja

Udeleženci tekmovanj v prehranjevanju so znani po tem, da »trenirajo« svoje želodce, da absorbirajo večje količine hrane z manj nelagodja in – z rednim treningom – zmorejo v kratkem času zaužiti količine hrane, ki si jih povprečen človek ne more predstavljati. Da bi to dosegli, tekmovalni jedci trenirajo z različnimi metodami. Količine postopoma povečujejo in traja več tednov, da dosežejo željeno raven.

To kaže na prilagodljivost želodca. Izvajanje tega »treninga za želodec« ima dva glavna učinka: (1) želodec se lahko razširi in absorbira več hrane in (2) poln želodec se ne dojema kot tako poln. Oba vidika bi lahko bila koristna v situaciji treninga.

Kombinirajte več ogljikovih hidratov

Drug primer zadeva absorpcijo v črevesju: zdi se, da je absorpcija ogljikovih hidratov med vadbo omejena na približno 60 gramov na uro (vsaj pri zaužitju ene same vrste ogljikovih hidratov, na primer glukoze). Vnos bistveno več kot 60 gramov na uro bo najverjetneje povzročil kopičenje ogljikovih hidratov v črevesju. Vendar pa se je pokazalo, da povečanje dnevnega vnosa ogljikovih hidratov, zlasti s povečanim vnosom med aktivnostjo, poveča absorpcijo in oksidacijo zaužitih ogljikovih hidratov. To lahko na začetku dosežemo z uživanjem fruktoze in glukoze. Na uro je možno zaužiti do 90 g ogljikovih hidratov (razmerje maltodekstrin:fruktoza 2:1). Če vam to čez nekaj časa ne bo povzročalo težav, lahko greste še višje – do 120g ogljikovih hidratov na uro. To dosežemo z razmerjem maltodekstrin - fruktoza 1:0,8 ali celo 1:1.

Zakaj maltodekstrin namesto glukoze? Maltodekstrin ima veliko nižjo osmolarnost (število raztopljenih delcev v določeni količini vode), kar pomeni veliko manjšo obremenitev želodca in veliko boljše praznjenje hranilnih snovi iz želodca ter s tem hitrejši in učinkovitejši pretok energije.

Zaključek

S takšnim treningom prebavil lahko občutno povečamo svojo sposobnost absorpcije ogljikovih hidratov brez kakršnih koli prebavnih težav. Tako premagamo tudi največje napore in premagujemo največje vzpone.

V Lamprimafitu ponujamo vse kombinacije gelov in izotonikov, na primer razmerje 2:1, 1:0,8 in celo 1:1. Izberite tisto, ki vam najbolj ustreza in uživajte v dodatni energiji brez prebavnih težav.